Vzgojni načrt

Vzgojni načrt

je oblikovan na podlagi:

• zakona o osnovni šoli,
• učnih načrtov za posamezne predmete,
• priporočil Ministrstva za šolstvo in šport o načinih oblikovanja in uresničevanja vzgojnega načrta osnovne šole.

Izhodišča:

Cilji osnovnošolskega izobraževanja

(Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Osnovni šoli( ZOsn-F) – Uradni list št. 102, 9.11. 2007) 2. člen

Vzgojni načrt obsega:

• VIZIJO ŠOLE
• TEMELJNE VREDNOTE in NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA
• OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI
• VZGOJNE DEJAVNOSTI
• Proaktivne in preventivne dejavnosti
• Svetovanje in usmerjanje
• Druge dejavnosti
• URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE

VZGOJNA VIZIJA ŠOLE

Vizija šole je kompleksen pojem in jo je treba razložiti več kot v enem stavku. Vizija je zasnovana na teoriji humanistično usmerjenih teoretikov (Fromma, Maslowa in Rogersa). Če apliciramo hierarhijo človekovih potreb (po teoretiku Abrahamu Maslowu) na šolski prostor lahko najdemo nekaj torišč na katerih je vredno zasnovati delo v šolskem prostoru. Skrb za dobro vzdrževane šolske prostore in nove prostore, ter urejeno okolici šole. Ravno tako pa tudi za kvalitetne učne pripomočke in učila. V vseh aktivnostih si bomo prizadevali urediti še tiste prostor, kjer čutimo primanjkljaj. To je ureditev zunanjih športnih in igralnih površin. Izdelan šolski red, ki temelji na nadzoru in notranji samokontroli vseh v šoli in ustvarjanje pogojev kjer ni prostora za ustrahovanje individuumov šolskega procesa tako med vrstniki kot ostalimi subjekti. Prijateljsko ozračje je lahko zagotovljeno z dobro klimo tako odnosih med učenci kot učitelji. To bom dosegal preko rednih kontaktov z učitelji na konferencah in na osebni ravni. Z učenci pa preko obiskov pouka in ostalih dejavnosti, sestankov sodelovanju s šolsko skupnostjo učencev in na osebni ravni.

teorija šolski prostor aplikacija na LDN

• samospoštovanje osebna rast 7
• estetske potrebe umetniško poustvarjanje 6
• potreba po spoznavanju kakovostno učenje 5
• potreba po spoštovanju priznanje za dosežke 4
• potreba po pripadnosti in ljubezni prijateljsko ozračje 3
• potreba po varnosti (strukturi in redu) šolski red 2
• fiziološke potrebe udobni šolski prostori 1

Vse dosežke je potrebno ovrednotiti in nagraditi tako na osebnem kot javnem nivoju. Objavljanje dosežkov v javnih občilih in na šolskem prostoru.

Kakovostno učenje je lahko ob kvalitetnem kadru, ki se mora neprestano izobraževati. Izobraževanje pa mora biti planirano in moja usmeritev je, da se planira izobraževanje več učiteljev na isto temo, kajti le tako lahko cilje izobraževanj aktivno plasiramo v življenje.

Velik del ustvarjanja in poustvarjanja se odvija v interesnih dejavnostih, šolah v naravi, kjer učenci lahko po svojih interesih in neodvisno od programa izražajo svoje ustvarjanje in poustvarjanje. Zato bomo vedno ponudili bistveno več interesnih dejavnosti, kot jih lahko plačamo, tudi za ceno pridobivanja dodatnih sredstev za to dejavnost.

Samospoštovanje lahko otroci izgradijo ob kvalitetni vzgoji in preko transfernega odnosa med učiteljem in učencem. Zato so potrebna izobraževanja delavcev tudi na humanističnih temeljih, osebnostni rasti in priznavanju njihovega dela. Kajti le zadovoljen učitelj in poln samospoštovanja lahko vzgaja učence v taki podobi.

TEMELJNE VREDNOTE IN NAČELA VZGOJNEGA DELOVANJA

Šolska vzgoja temelji na naslednjih načelih:

• načelo oblikovanja okolja za optimalno življenje in delo v šoli v fizičnem, psihosocialnem in duhovnem smislu,
• načela ravnanja: vključevanja in strpnosti, sodelovanja, skupnega reševanja težav, dogovarjanja, zavzetosti za vsakega posameznika, spodbujanja k odličnosti posameznikov in odnosov,
• načelo zaupanja z zagotavljanjem varnosti.
• Prijetna, sproščena in spodbudna razredna klima temelji na pozitivnih medosebnih odnosih zaupanja.
• Obsega učiteljevo skrb za učence, spremljanje učnega napredka in vedenja vsakega posameznika, zanimanje za počutje, razpoloženje, pripravljenostjo na šolsko delo in sodelovanje, pozornost na morebitne težave učencev, na njihovo zdravje …
• Vrednote so življenjski cilji, smernice, ideje in etična vodila. Posamezniku nudijo oporo pri njegovem življenjskem slogu, opredeljujejo kaj je pomembno in vredno truda.
• Znanje, ki nam odpira pot od enega do drugega, kar nam omogoča, da skupaj razvijamo ustvarjalnost, uspešnost, vedoželjnost, aktivnost in uporabnost znanja.
• Znanje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
• Spoštovanje je pogoj za uspešno doseganje ciljev, zato smo strpni drug do drugega, se medsebojno vzpodbujamo in poslušamo, priznavamo in sprejemamo drugačnost in skupaj iščemo rešitve.
• Odgovornost izkazujejo učenci z izpolnjevanjem svojih dolžnosti, s svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo, prevzemanjem odgovornosti za svoja dejanja in upoštevanjem pravil šolskega reda. Učitelji jo izkazujejo s svojo strokovnostjo, ustvarjalnostjo, doslednostjo, pravičnostjo, spoštljivostjo in omogočanjem zdravega okolja učencem. Starši jo izkazujejo s svojo skrbnostjo, sodelovanjem s šolo, vzpodbujanjem in kontroliranjem svojega otroka ter spremljanjem njegovega razvoja.

OBLIKE VZAJEMNEGA SODELOVANJA ŠOLE S STARŠI

Delavci šole, učenci in starši oziroma skrbniki(v nadaljnjem besedilu starši) razvijajmo vzajemno-sodelovalni odnos na vzgojnem področju. Vzajemno sodelujemo pri oblikovanju življenja in dela šole, pri različnih vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, oblikovanju vzgojnega koncepta šole, oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti, svetovanju in usmerjanju.

S starši bomo sodelovali tako pri doseganju učno-vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav njihovih otrok ali skupin otrok.

Zato bomo:

• izvajali običajne oblike (roditeljski sestanki, pogovorne ure) sodelovanja,
• vzpodbujali medsebojno komunikacijo staršev in druge aktivnosti (srečanja, predstave, sodelovanje na prireditvah in razstavah, vključevanje v projekte, sodelovanje v zbiralnih akcijah, pri dnevih dejavnosti in dnevu šole ter vodenje interesnih dejavnostih,) v okviru oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote.
• Starši se med drugim vključujejo v reševanje problemov, ki jih imajo njihovi otroci ali kadar njihovi otroci kršijo pravila šolskega reda – kodeks učencev. Šola usmerja starše v starševske delavnice, šolo za starše, svetovalne centre in druge ustanove.

V posameznih primerih, ko se starši oziroma skrbniki ne vključujejo v reševanje problemov povezanih z njihovimi otroki ali jih zanemarjajo, predlagamo naslednji postopek:

• učitelj starše po telefonu obvesti o problemu in jih povabi v šolo na razgovor,
• učitelj pisno povabi starše na razgovor,
• ravnatelj pošlje staršem pisno povabilo s povratnico,
• šola obvesti druge zunanje institucije.
• Šola obvešča starše na različne načine: ustno osebno in po telefonu, pisno.

Starši so dolžni posredovati telefonsko številko, na kateri so vedno dosegljivi, predvsem pa pravočasno javiti razredniku vsako spremembo za svojega otroka.

Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. Načini, oblike, metode in cilji vzgojnega dela šole morajo biti staršem vnaprej poznane.

VZGOJNE DEJAVNOSTI

Proaktivne dejavnosti

Vzgojne dejavnosti naše šole oblikujejo šolsko okolje tako, da se učenci počutili varne, sprejete, da so pri šolskem delu motivirani, ustvarjalni in da prevzemajo odgovornost za svoje vedenje in sprejemajo omejitve, ki jih zahteva življenje v skupnosti.

Oddelek razreda je osnovna socialna skupina v šoli, zato bomo posebno pozornost namenili oblikovanju in razvijanju dobrih medsebojnih odnosov s spodbujanjem ugodne socialne klime. Vsaka oddelčna skupnost bo v začetku šolskega leta sprejela pravila oddelka, ki bodo izhajala iz pravil šolskega reda. Posebno pozornost bodo posvetili razvijanju socialnih veščin ter vrstniškemu sodelovanju in pomoči. Poudarjali bomo zgledno vedenje učencev in vodili razgovore o tem.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole se bodo organizirale v okviru ur oddelčne skupnosti, dnevov dejavnosti ali v okviru šolskih projektov. Posebno pozornost bomo posvetili naslednjim temam:

• prostovoljstvo,
• komunikacija in reševanje konfliktov,
• odnosi med vrstniki
• medvrstniška pomoč
• razvijanje socialnih veščin in strpnosti,
• sprejemanje drugačnosti,
• spoštovanje starejših,
• zdravo življenje in oblike odvisnosti.

S temi dejavnostmi bomo razvijali moralne vrednote, sprejemanje odgovornosti za svoje vedenje, kritično vrednotenje lastnega vedenja in vedenja vrstnikov.

NAČINI VZGOJNEGA DELOVANJA:

Zaposleni delujemo preventivno.

• Učencem dajemo zgled.
• Osnova vzgojnega delovanja je svetovalni pogovor.
• Šola najbolj zaslužnim učencem vsaj enkrat letno podeli priznanja ali nagrade. Priznanja so lahko v obliki, ki jo šola sama določi, ali pa kot javna objava.
• Kršitvam šolskih pravil sledijo vzgojni ukrepi.
• Šola lahko uporabi vzgojne kazni, če ostali načini vzgojnega delovanja niso bili učinkoviti.

Preventiva

Zaposleni so dolžni storiti vse, da zagotovijo izvajanje tega vzgojnega načrta in poskrbijo za varnost v šolskem prostoru.

Vodstvo šole zagotovi materialne in organizacijske pogoje za izvajanje tega vzgojnega načrta.

Šolska svetovalna služba

• organizira in izvaja dejavnosti za krepitev vrednot iz tega vzgojnega načrta.
• Svetuje učencem in sodelavcem pri reševanju vzgojnih primerov.
• Vodi nekatere vzgojne postopke.
• Učenci na sestankih šolske skupnosti razpravljajo o:
• izboljševanju pogojev za delo,
• načinih za uresničevanje vzgojnega načrta,
• ukrepih za preprečevanje kršitev in predlagajo možne rešitve.
• Starši podpirajo vse postopke, ki so usmerjeni v izvajanje tega vzgojnega načrta in pri tem tudi sodelujejo.

Zgled

Starši imajo največji vpliv na učence, zato je njihova odgovornost pri dajanju zgledov otrokom največja.

Zaposleni dajejo učencem s svojim ravnanjem zgled, zato so dolžni dosledno ravnati v skladu s tem vzgojnim načrtom.

Svetovanje in usmerjanje

Osnova vzgojnega delovanja je svetovalni pogovor z učencem, v katerem učenec enakovredno sodeluje. Po učenčevem prestopku učitelj z njim opravi razgovor, s katerim poskušata razrešiti bodisi medsebojni spor bodisi učenčev odnos do drugih oseb, šolskih dolžnosti, imetja… Pobudo zanj lahko dajo zaposleni, učenci ali starši. Če tak razgovor ne obrodi sadov, učitelj v postopek vključi razrednika. Kadar tudi razrednikovo posredovanje ne pripomore k rešitvi primera, razrednik v postopek vključi še svetovalno službo in starše.

Zaposleni vse nesporazume rešujejo najprej z razgovorom.

Učenci imajo pravico do razgovora z zaposlenim v skladu z objavljenim urnikom. V razgovoru enakopravno sodelujejo.

Starši so dolžni redno sodelovati s šolo – osebno, po elektronski pošti, telefonsko ali pisno.

Svetovanje in usmerjenja bo namenjeno učencem, njihovim staršem pri reševanju problemov, ki so povezani:

• z razvojem učenca,
• šolskim delom,
• z odnosi z vrstniki in odraslimi.
• Usmerjanje in svetovanje bo lahko potekalo:
• v času šolskih obveznosti (ure oddelčne skupnosti, šolska svetovalna služba)
• v času izven pouka (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba).

O vsebini in ciljih svetovanja in usmerjanja za posameznega učenca se bodo dogovorili razrednik, šolska svetovalna služba in starši, v izrednih primerih pa se bo sestal oddelčni učiteljski zbor in o čemer bo razrednik obvestil starše.

V primerih, ko strokovni delavci presodi, da učenec potrebuje daljše spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se s starši dogovori za čas, v katerem bo ta proces potekal.

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, bomo staršem predlagali strokovno pomoč v zunanjih ustanovah.

ŠOLSKA RESTITUCIJA

Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu, skupini ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku restitucije sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost za takšno ravnanje in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi oziroma se z oškodovancem dogovori za načine poravnave.

V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov.

Strokovni delavec predvsem spodbuja in usmerja proces restitucije. Ukrepi niso v naprej določeni, potrebno jih je smiselno povezati s povzročeno škodo.

ŠOLSKA MEDIACIJA

Mediacija je oblika ukrepanja, ki omogoča ob pomoči tretje osebe doseči razumsko spravo med učenci, ki so udeleženi v konflikt.

Druge dejavnosti

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi se uporabijo, kadar učenec, ki je storil kršitev šolskih pravil, ni pripravljen sodelovati pri reševanju nastalega problema in so predhodno bili uporabljeni drugi načini vzgojnega delovanja. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca k spremembi neustreznega obnašanja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole.

Vzgojni ukrepi so lahko:

• razgovor z razrednikom, s šolsko svetovalno službo ali ravnateljem,
• opravičilo,
• družbeno koristno delo,
• ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami šolskih pravil, s pridobljenimi
• statusi in ugodnostmi, ki jih šola nudi učencem izven predpisanih dejavnosti in standardov;
• povečan nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku;
• zadržanje na razgovoru po pouku v zvezi z reševanjem problemov;
• šola lahko učencu, ki ogroža varnost ali izvedbo vzgojno izobraževalnih dejavnost izven prostorov šole, dodeli dodatno spremstvo ali pa za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli.
• Odstranitev učenca od pouka je možna, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča normalno izvedbo pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom. Cilj odstranitve je vzdrževanje jasno postavljenih meja in sprejemljivega vedenja, omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema, omogočanje nemotenega učenja drugih učencev v oddelku ali učni skupini. Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. V primeru odstranitve učenca od pouka mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan. Skupaj analizirata nastali položaj in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju.
• Šola lahko učencu začasno odvzame napravo ali predmet, s katerim učenec ogroža varnost ali onemogoča nemoteno izvedbo pouka. O takem odvzemu strokovni delavec, ki je predmet odvzel, še isti dan napiše zabeležko o odvzemu.

Šola lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, za katere se dogovori učiteljski zbor ali se zanje odloči vodstvo šole. O njihovem izvajanju šola obvesti starše.

O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi, ki ne vplivajo na vzgojne kazni. Zapise vodi razrednik oziroma svetovalna služba, kdor pač vodi obravnavo.

O izvedenih vzgojnih ukrepih razrednik obvesti starše.

Kadar se izčrpajo vsa pedagoška sredstva vsebovana v vzgojnem načrtu šole, se postopa v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12-ZUJF, 63/13)

POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE

• Ustne pohvale
• Ustno so pohvaljeni učenci za prizadevnost pri enkratni ali dolgotrajni aktivnosti.
• Pisne pohvale se podeljujejo za
• prizadevnost in doseganje rezultatov pri šolskem in izven šolskem delu,
• prizadevno delo v oddelčni in šolski skupnosti,
• pozitiven zgled v oddelku in spoštljiv odnos do odraslih,
• nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
• iz drugih razlogov, ki jih predlaga razrednik, mentor ali učiteljski zbor.

Pohvale podeli razrednik ob koncu šolskega leta od 1. do 9. razreda za delo v šolskem letu.

Pohvale učiteljskega zbora se podeljujejo učencem 9. razreda, ki so s svojim zglednim in aktivnim delovanjem pripomogli k lastnemu ugledu in ugledu šole v okolju.

Priznanja šole se podeljujejo za

• večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izven šolskem delu, prizadevno delo v oddelčni , šolski skupnosti,
• dosežena priznanja na področnih , državnih tekmovanjih iz znanja, natečajih,
• spoštljiv odnos do sošolcev in odraslih.

Priznanja ravnatelja, učiteljskega zbora podeljuje ravnatelj na slovesnosti ob zaključku šolskega leta.

Odločitev za priznanje šole in pohvalo učiteljskega zbora sprejme na predlog razrednika učiteljski zbor.

Šola učencem najmanj enkrat letno podeli priznanja in nagrade učencem, o čemer odloči učiteljski zbor. Podelitev priznanj in nagrad se lahko udeležijo tudi starši učencev.

5. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE

Vzgojni načrt Osnovne šole Hruševec Šentjur je temeljni dokument za delo na vzgojnem področju. Z njegovo realizacijo bomo uresničevali cilje iz 2. člena ZOŠ.

Naloge bomo med letom dopolnjevali s sklepi strokovnih organov šole, z okrožnicami in z navodili Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda RS za šolstvo ter s sklepi ustanovitelja.

Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.

Nosilci posameznih zadolžitev:

• SVET ZAVODA sprejme vzgojni načrt in poročilo
• UČITELJSKI ZBOR: Opravlja vzgojno-izobraževalni proces, oblikuje analize in smernice
• RAZREDNIKI: So odgovorni za vzgojno in ostalo delo v svojem oddelku
• STARŠI: Sodelujejo pri pripravi in oblikovanju vzgojnega načrta
• RAVNATELJ: Uresničuje, spremlja, zagotavlja in ugotavlja izvajanje VZGN

Ravnatelj: Robert Gajšek

Sprejeto na seji Sveta zavoda dne 22. 6. 2022.